26. praznik župnije, 22. nedelja, 29. 8. 2021

Že drugo leto je epidemija oklestila utečeni program našega župnijskega praznika. Iz letošnjega načrtovanega programa smo imeli samožupnijsko praznovanje obletnic porok v nedeljo, 22. avgusta. V nedeljo, 29. avgusta smo 26. praznik župnije obhajali samo s sveto mašo ob 10.uri.

V letošnjem letu se srečujemo z lepim številom okroglih obletnic, povezanih z gradnjo in opremljanjem nove cerkve svete Neže. Mineva 35 let, ko smo prvega julija 1986 leta pričeli po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj s samo gradnjo. Z gradbenim podjetjem Obnova je bila sklenjena pogodba  za izdelavo temeljev in temeljne plošče. Toliko je bilo takrat na razpolago  finančnih sredstev. Gradbeno jamo je v nedeljo, 6. julija blagoslovil celjski opat Friderik Kolšek. Avgusta se je pokazala možnost ob pomoči mariborske škofije, da sklenemo še pogodbo za nadaljnja gradbena dela do ostrešja. Tako so bile do 21. septembra, ko je bil blagoslov temeljnega kamna, stene cerkve že v glavnem pozidane. Slovesnost blagoslova temeljnega kamna je vodil mariborski pomožni škof Jožef Smej. Delo se je nadaljevalo do novembra, ko so tesarji začeli z nameščanjem ostrešja. V lastni žiriji smo potem nabili deske in pokrili s strešno lepenko. Tako je bila do božiča nova cerkev že pod streho. Do leta 1990 smo v lastni režiji nadaljevali z gradbenim deli in jih končali do jeseni 1990 in  opremljena z oltarjem in krstnim kamnom. Lahko se je začelo redno nedeljsko in praznično bogoslužje, poskusno pa je potekalo že od adventa 1989 leta.

V nedeljo, 14. septembra je bila cerkev blagoslovljena. V naslednjih šestih letih je cerkev dobila še ostalo  potrebno opremo: klopi, stole, križev pot, tabernakelj, zakristijsko opremo, kropilnike, spovednici. V nedeljo, 22. septembra 1996 leta je škof dr. Franc Kramberger cerkev posvetil. Bilo je lepo, bogato in veselo bogoslužje. V spomin na posvetitev smo na mesto maziljenja namestili marmorne ploščice s križem. Že prvega septembra pa smo v cerkev s slovesni procesiji po 45 letih ponovno namestili oltarne podobe svetnikov iz oltarjev porušene cerkve. Istega leta je bilo tudi dokončno urejeno dvorišče med cerkvijo in domom. Po končani slovesnosti se je praznovanje navaljevalo pod šotorom na dvorišču doma. Iz tega praznovanje se je potem razvil praznik župnije. Tako letos praznujemo 25. letnico posvetitve cerkve svete Neže.

Pred dvajsetimi lete, 2001 je padla odločitev, da se stara železna zvonova iz leta 1924  in ubiti bronasti zvon iz leta 1754 zamenjajo s tremi novimi zvonovi. Konec aprila so bili zvonovi uliti v nekdanji tovarni Feralit in konec avgusta pripravljeni za prevzem. Prevoz je potekal nadvse slovesno. V nedeljo, 2. septembra je takratni mariborski pomožni škof, dr. Anton Stres zvonove posvetil. Leto pozneje smo pod kor namestili še spominsko ploščo v zahvalo botrom zvonov.

Čakala nas je še obnova in restavracija glavnega oltarja sv. Neže. Med nekajkratnim prestavljanjem oltarnih delov iz enega skladišča v drugega, se je nekaj oltarnih delov tudi izgubilo. Leta 2011 je uspelo dobiti restavratorja, ki je bil pripravljen prevzeti obnovo in restavracijo glavnega oltarja in ga postaviti na prvotno mesto, kjer je nekoč stal. Delo je bilo uspešno opravljeno in avgusta 2012 je bil oltar v celoti obnovljen v prvotni podobi in postavljen v stari prezbiterij, kjer je danes krstna kapela. Na spodnji del oltarja, imenovan antependij, so bile še nameščene reliefne upodobitev evangelistov in štirih cerkvenih očetov in Kristusov relief iz stare prižnico. Tako se je večina svetniški upodobitev znova namestila v novi cerkvi. Tako letos praznujemo 10. letnico obnove glavnega oltarja svete Neže.  S tem je bilo 25- letno delo gradnje, opremljanje in vračanje opreme in iz porušene cerkve uspešno zaključeno. Vse to je podrobno opisano v knjigi Zgodovina griške župnije sv. Pankracija, ki smo jo dobili letos spomladi.

Pomemben začetek ponovne gradnje porušene cerkve predstavlja občasno bogoslužje, ki se je začelo 18. avgusta 1985 leta in se potem nadaljevalo vse od leta 1989, ko se je z adventom uvedlo redno nedeljsko in praznično bogoslužje. V času gradnje je bilo v spomladanskih in poletnih mesecih med letom 1985 in 1989  60 svetih maš.

Kar  nekaj dejavno udeleženih mož in žena pri sami gradnji cerkev se je že poslovilo in odšlo v večnost. Mimika,  Ančka,  Ivan, Gustl, Pepca, Pušnik, Matjaž, Štefan,  Rudi, Ivanka, Ivi, Franc, Zvone, Vinko, Lojz,  in še kdo in mnogi dobrotniki. Zanje se v tem svetišču opravlja daritev svete maše. Nas živeče pa opravljeno delo vabi in zavezuje, da ohranjamo živo povezanost s svetiščem  in ob bogoslužju, ki se v njem opravlja,  ohranjamo in poglabljajmo svojo vero in zvestobo Bogu v duhu hvaležnosti, da nam je bilo dano ponovno zgraditi porušeno cerkev svete Neže.

Ko so Izraelci zapuščali Egipt in skozi puščavo Sinaja potovali v obljubljeno deželo, jim je Mojzes po božjem naročilu polagal na srce nalogo, da morajo očetje, vsako leto ob prazniku  velike noči,  vsej svoji družini pripovedovati o velikih božjih delih, ki so jih doživeli na poti v obljubljeno deželo. Znamo mi v svoji družini  pripovedovati in podoživljati  velika  božja dela, ki jih je Bog storil tu med nami. Z njimi prebujati duha hvaležnosti, duha velikodušnosti, duha upanja, duha žive vere, da je tudi danes Bog z nami, da v zaupanju v njegovo moč zmore človek  narediti človeško gledano  nemogoče stvari. To so čudeži našega časa., ki jih sami doživljamo.  Budijo v nas duha vere?

Apostol Janez je v knjigi razodetja napisal: Imam nekaj zoper tebe, nimaš več gorečnosti.  Obnovi svojo prvotno ljubezen -  Je zapisal Naj to velja tudi nam.  Bogu hvala, hvala dobrotnikom in hvala vam, ki jo s svojo navzočnostjo pri bogoslužju delate Cerkev občestva in cerkev prostora živo.

Vnesite vaš prispevek